Jezersko: Aktiven začetek leta na zelo ozkih smučeh

Urejene tekaške proge Jezersko, pod Jezersko Kočno

V času skrajno nenavadnih korona ukrepov je potrebno vložiti več časa v načrtovanje aktivnosti za tiste dni, ko se občinske in regijske meje zabrišejo. Namesto kar naenkrat dovoljenega druženja, sva prvi dan leta izkoristila za izlet v objem zasneženih gora – na Jezersko, kjer sva preizkusila tek na smučeh.

Glede na precej plazovite snežne razmere po večini hribov, dejstvo, da v Slovenijo nisva pripeljala smuči in precej slabo vremensko napoved, sva se odločila, da po par letih spet poskusiva tek na smučeh. Izbirala sva med nekaj destinacijami, potem pa ocenila, da bo najmanj gneče prav na Jezerskem. Skočila sva še na spletno stran https://park-jezersko.si/ in hitro našla vse informacije, ki sva jih potrebovala: Parkirišče, cenik izposoje opreme in zemljevid prog. Po polnočni penini še na hitro spakirava, potem pa se odpraviva spat, saj je nehvaležna funkcija budilke poročala o bujenju že čez slabih 5 ur.

Za zajtrk včerajšnje cimetove rolice (recept kdaj drugič), skuhava čaj za sabo in pot pod avto, saj je iz Obalno-kraške regije do cilja kar nekaj vožnje. Zaradi prazne ceste kmalu prispeva na cilj in se parkirava med peščico drugih avtomobilov. Izposojevalnica že deluje in kot prva tisti dan se dokopljeva do opreme. Prijazen in strokoven izposojevalec nama priskrbi čevlje, palice in smuči, obenem pa nama za novoletno darilo računa 3-urno izposojo, čeprav napoveva, da bova ostala dlje. Po preobuvanju se odpraviva na progo in zabava se začne. No, morda zabava vsaj sprva ni prava beseda, saj sva oba pričakovano nerodna in precejkrat na tleh. Odpraviva se na proge proti Ravenski kočni, kjer sprva sije celo nekaj sonca, sčasoma pa so se na nebu, kot napovedano, nabrali sivi oblaki.

En Youtube video kasneje sva obvladala koncept pluga in pol-pluga, tako da se je dalo tudi navzdol nadzorovati hitrost.

Kar hitro sva ugotovila, da je bila napaka, da sva se spravila na smuči brez pregleda nekih osnov. Saj ne, da je hudo težko, na nek način isto kot turno smučanje za gor grede z malo podaljšanim korakom, ampak kaj ko na tekaških smučeh ni robnikov in je zavijanje in ustavljanje precej težje, kot na navadnih smučeh. Zame je bilo tudi prvič, da sem se lotil klasične tehnike, saj sem nazadnje tekel z drsalno, ki mi je šla bolje, saj sem včasih veliko prerolal, vendar sem si tokrat želel preizkusiti še to. No, en Youtube video kasneje sva obvladala koncept pluga in pol-pluga, tako da se je dalo tudi navzdol nadzorovati hitrost.

Po nekaj krogih sva se vrnila proti izhodišču, spet prejela nekaj spodbudnih besed pri izposojevalnici in po hitri malici odšla še na drug del urejenih prog ob Planšarskem jezeru. Zala se je odločila, da ima dovolj, jaz pa sem za dodaten izziv naredil še tri kroge, kjer sem gledal tudi na čas. Ko sem ugotovil, da imam dovolj, saj vrhunski tekač gotovo ne bom in je začelo še rositi, sem tudi sam sklenil, da bo dovolj in se vrnil do avta, kjer sem se preoblekel in vrnil opremo.

Sledila je še pot domov, ki je zaradi zaprte Kruhkerije Gorjanc potekala brez slavnih kruhkov, ter zaradi ponekod goste megle tudi nekoliko počasneje. Ko sva med vožnjo slišala še novico, da policisti v Planici zaradi gneče obračajo avtomobile nazaj proti Kranjski Gori, sva bila še bolj vesela, da sva se odločila za Jezersko, kjer posebne gneče sploh ni bilo. Dan sva zaključila utrujena, nekoliko potolčena ampak še vedno dobre volje, destinacija pa nama bo zagotovo ostala v lepem spominu. Rad bi pohvalil še samo organizacijo Parka Jezersko, od urejenih in spluženih parkirišč, urejenih prog, prijaznih zaposlenih, kvalitetne opreme, do zelo čistih in z v korona časih zavidljivo količino WC papirja opremljenih Dixijev, ter samo dosegljivostjo informacij na spletu, ki so nama zagotovile, da vožnja ne bo zaman niti na praznični prvi januar. Sedaj pa lahko samo upamo, da se ukrepi kaj kmalu sprostijo in bo možno še letos spet na sneg.