Bobcats trails: Jesensko-zimski enduro užitki v Piemontu (foto + video)

Prvič sva Bobcats traile, ki se vijejo po narodnem parku Fenera v Piemontu (Parco naturale del Monte Fenera) obiskala dober mesec nazaj, ko sva se na megleno nedeljo vračala od jezera Maggiore. Takratni obisk sva zaključila že po prvem spustu, ki sva ga zaradi globokih kanalov večinoma prehodila. Vzrok zanje ni bila velika skrivnost – ob vznožju hriba je namreč velik kompleks stez za motokros, očitno pa motoristi zaidejo tudi na okolišnje hribčke. Po vrnitvi domov sva se poglobila v opise stez na Trailforksih in ugotovila, da sva si izbrala trail v najslabšem stanju, zato sva sklenila, da dava trailom še eno priložnost.

Le nekaj dni po prvem obisku je Lombardija (italjanska dežela v kateri se nahaja tudi Milano, ki je trenutno najin dom) postala rdeča cona, kar je pomenilo, da ne smeva iz mesta. Tako sva bila nekaj dolgih tednov ujeta v mestu, kjer je najvišji hrib Monte Stella s svojimi veličastnimi 50 “višinci”. Končno je Lombardija 13. 12. postala rumena cona in seveda sva novo pridobljeno svobodo takoj izkoristila. Zaradi obilnega sneženja v višje ležečih predelih so se Bobcats traili zdeli dobra odločitev.

Iz Milana štartava ob 9h zjutraj, s polno naloženim avtom. Do Maggiore, vasice ob vznožju parka imava približno uro in pol vožnje, med katero preideva iz milanske megle v čudovit sončen dan. Parkirava na parkirišču čisto na začetku vzpona, se preoblečeva in začneva vzpon. Čeprav so bile jutranje temperature okrog ničle, se kmalu segrejeva, saj klanec ne popušča do začetka prvega traila. Iraconda je moder enduro trail s približno 200 metri višinske razlike, kar je ravno prav za prvi spust. Prvi del je lep flow, na koncu pa ima tehničen odsek, ki sva ga tokrat prehodila, saj izleta nisva želela ponovno predčasno zaključiti. Spustiva so nazaj do izhodišča, se okrepčava in odpedalirava na drugi krog. Prvi del vzpona je enak, sledi pa nekaj porivanja kolesa, saj je cesta uničena in dovoljuje le vožnjo navzdol. Doseževa tudi snežno mejo, ki sva jo prej opazovala iz doline. Pred nama je bilo že kar nekaj istomislečih kolesarjev, zato slediva kolesnicam do začetka drugega spusta. Začetek traila je bolj prilagojen XC kolesarjem in zaradi snega nekaj odsekov prehodiva. Po krajšem “hike and bike” prideva na lepo razgledno točko na vrhu Pelosa, kjer se razgled odpre na velik del italijanskih Alp. Tukaj se začne tehničen spust po lepo urejenem trailu, ki se s par povezavami nadaljuje čisto do izhodišča. Videti je, da so traili lepo vzdrževani, za kar skrbi Bobcats Fenera Crew in kljub mokrim razmeram so bili zelo lepo vozni.

Statistika pokaže da sva si prigonila “le” dobrih 800 višincev, so pa razmere poskrbele, da sva dan zaključila povsem izmučena. Sledi še pranje koles z ledeno hladno vodo iz prikladnega potoka ob parkirišču in vožnja domov. Traile bova vsekakor še obiskala, vendar ne prej kot drugo leto, saj bova zaradi novih omejitev gibanja od 21. 12. omejena na gibanje po Lombardiji.